Vse so ozke, temne, umazane. Hiše so visoke; mnogo izmed njih je novih, toda zvečer je hiša dozidana, zjutraj je že siva, starinska, neprijazna in surovi okraski, čez noč očrneli, so podobni kepam trdega blata, še bolj podobni črnim tvorom, prodrlim iz oteklega, bolnega trupla. In nikoli niso tiste ulice drugačne, nikoli niso vesele; če posije sonce vanje, ne vzbudi življenja, radosti, temveč samo prah in smrad.