Preko prostrane, močvirnate ravní je držala cesta; vsa ravan siva, otožna; v jarkih, potokih, po kolovozih, v lužah, velikih kakor rjava jezera, se je razlivala voda po nji. Šel sem; in ko sem bil sam sredi neizmerne, mrtve, v vodó potopljene samote, sem zajokal naglas ... Šel sem kakor v ječo in smrt; tako truden sem bil in tako počasi sem šel, kakor da bi mi bilo vse telo v verige vkovano.