Siv in mrzel jesenski dan je bil, dež je lil v ravnih, tenkih, na razmočeni cesti se je udirala noga do gležnjev v blato. Potrt sem bil, ko sem šel iz vasi, toda topa potrtost se je izpreminjala zmerom bolj v globoko, živo žalost. Preko prostrane, močvirnate ravní je držala cesta; vsa ravan siva, otožna; v jarkih, potokih, po kolovozih, v lužah, velikih kakor rjava jezera, se je razlivala voda po nji.