Nič nisem pomislil in tudi nisem več zadeval butare; zgrabil sem za prevezo, vlekel sem z eno roko butaro, v drugi sem držal svitek. Ni mi prišlo več na misel, niti za hip, da bi pustil butaro tam, da bi pobegnil svoboden, skočil iz gozda z lahkimi koraki. mi je bíla ob noge in me ranjevala, spotikal sem se ter se opotekal, toda izpustil nisem.