Nisem se ozrl; prijel sem butaro krepko z obema rokama in sem hitel po črni stezi navzdol iz gozda; steza je bila mokra in spolzka, spodrsnilo se mi je in padel sem vznak. V tistem hipu, ko sem zadel z glavo ob butaro, sem začul vdrugič tisti tožeči klic in tudi takrat je bil čisto blizu mene, komaj deset korakov daleč. Nič nisem pomislil in tudi nisem več zadeval butare; zgrabil sem za prevezo, vlekel sem z eno roko butaro, v drugi sem držal svitek.