nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Nina (2), poved v sobesedilu:

Moja pot pa se je vzdignila v klanec in vsa vroča je bila, kakor da bi se bilo šele v tem trenotku vzdramilo sonce; stalo je tam žgoče in neprijazno.

Šel sem po tej poti, ki jo poznam, kakor svoje življenje, in ki mu je tako podobna; ne vem, če je še tam; nikoli nisem videl tako neizmerno žalostnega, samotnega klanca; zelo širok je bil in strm, za ped visoko pokrit z rumenim ilovnatim prahom; na obeh straneh oprašeno, nizko, krivenčasto grmičevje in dalje, na desno in na levo kamenje, krtine in nizka, polusehla, žejna trava. Nikoli ni hodil vesel človek po tem klancu; komaj se mu je udrla noga v prah in se je ozrl na pustinjo; je sklonil glavo.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA