Hitel sem skozi vas, da bi dospel kmalu v samoto kolovozov, kamenitih lazov, nerodovitega, s plevelom in osatom poraslega polja, med tiste razrite, puste holme, ki so dremali pod gozdom ... Nikoli pozneje, v vseh nezgodah tega klavrnega življenja ni bilo moje srce tako potrto in brez upanja, kakor v tistih časih. Zakaj takrat še nisem poznal sovraštva, ki mi je pozneje sladilo vse trpljenje ...