Dolgo je še do jutra, ko vzide sovražni dan. Dolg bo dan in bojim se ga, ker ti ni prijazen; komaj se vzdrami, položí svojo težko roko na tvoje trepalnice in tvoje oči ugasnejo; na tvoja lica, ki vsa prebledé; na tvoje ustnice, ki se ne smehljajo več; in tvoje srce zaspí in ne živí več in ne sanja ... Nasloni se ob mojo ramo; saj je še daleč do jutra.