Nisem bila navajena dneva; komaj sem razločevala obraze v presvetli luči in noge so se mi tresle ... Tedaj se pripelje mimo kočija v hitrem diru; razločim jo komaj, kakor daljne sanje, in nenadoma zavije, pripelje nazaj in ustavi pred mano. In v kočiji sedi mlad gospod, lep in blag.