nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Nina (2), poved v sobesedilu:

On je tiščal obedve roki v žepih; stal je nekoliko postrani, tudi kodrasta glava je bila nalahko nagnjena; na vzdignjenih ramah, na napetem, nežnem, narahlo zagorelem tilniku, na vsem slokem telescu se je poznalo, da je pripravljen na vesel, hudomušen boj; ustnice so se smehljale nekoliko pomilovalno in zelo prezirno; v očeh pa je bila sama živa radost.

Nenadoma je skočila ona, prijela ga je z obema rokama krepko za lase, obadva sta se zasmejala in sta v tistem trenotku ležala na gomili. Tudi on jo je bil zgrabil za svetle lase in pentlja se je odvezala, toda na pestéh se je videlo, da ni držal krepko; takoj je izpustila tudi ona, vzravnala se je in je klečala pred gomilo, on je še ležal in se je smejal.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA