Natanko v meji med senco in soncem je stalo dvoje otrok; rama in roka in pol krila je bilo že v senci, lica pa so se svetila v žarki, glasni luči, z lasmí se je igralo sonce in iz oči je gorelo. Stala sta si nasproti, fant in dekle. Ona roke na hrbtu, glavo nalahko upognjeno, pristrižene, pšenično svetle lasé na ramah, na čelu, v obrazu; in v laseh, nad sencem, modro pentljíco; njene oči so se smejale hudomušno‐prezirno, pol plaho, pol predrzno; rdeče krilce je segalo komaj do kolen.