nova beseda iz Slovenije

Ivan Cankar: Nina (2), poved v sobesedilu:

V tistem hipu sem spoznal natanko, vse sem spoznal, kar je bilo, vse svoje čudne blodnje -- ali tuj mi je bil blodni poet, nisem ga lepo pozdravil in tudi prestrašil se ga nisem, moje srce je bilo mirno in obrnil sem se v steno, kakor pred človekom, ki sem ga ljubil nekoč ... Šel sem iz mesta ob zgodnji spomladi; tiho je bilo; še ponoči je stresal zemljo vihar, zdaj so bili na nebu tenki beli oblaki in se niso genili, še zemlja, zdí se mi, ni dihala.

Prišel je mimo siroten par; starec ob palici, upognjen, v težko suknjo zavit; sonce je sijalo na sivi obraz kakor na lobanjo ob gomili; s koščenimi, tenkimi prsti se ga je oklepala starka, vsa zavita v dolgo črno ruto; pokimavala in stresala je z glavo, oči so mežikale in so se bale luči.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA