Odprl sem oči; okno je bilo samo napol zastrto, zunaj je tiho naletaval sneg, nebo je bilo sivo, strehe pa so se svetile. Stopil je nekdo v izbo, z opreznimi koraki je stopil k postelji, in tudi jaz sem mu gledal naravnost v lice; obadva sva molčala. Nato sem se obrnil v steno; nisem bil ne vesel ne zlovoljen, da je stal ob postelji in vendar se mi zdi, da je bil človek, ki sem ga ljubil nekoč.