Samo še enkrat,, samo še v slovo mi podaj roko, zato da bom imel dragocen spomin: brez očitanja in brez solza mi je podala roko, sam sem ji odprl duri in sem jo spremil do stopnic ... in še nasmehnila se je morda, tako narahlo, da žalostne oči niso videle in je samo slutilo hvaležno srce ... Ne dotikajte se je!