Noge so se mi tresle, ko sem prestopil prag. Veža je bila temna, od stopnic pa je sijala luč, ker so bile duri nastežaj odprte. Še predno sem vzdignil glavo, sem te videl; videl sem te že na ulici, ko me je obšel strah in ko me je za hip spreletela misel, da bi se ne vrnil več in da bi pobegnil daleč, zato da bi te ne ugledal z bdečimi očmi ...