Če je čas, da se izpolni usoda, naj se izpolni in pogledal ji bom naravnost v lice; nisem bojazljivec, da bi bežal pred poslednjim trpljenjem; dovolj sem že nosil, zadel bom še to butaro ... Noge so se mi tresle, ko sem prestopil prag. Veža je bila temna, od stopnic pa je sijala luč, ker so bile duri nastežaj odprte.