-- Jaz sem odgovarjal malodušen in v svoji malodušnosti neodkritosrčen: Od začetka že sem mislil, da se povrnem; ničesar se ne bojim, ne poznam strahov in nikoli nisem veroval vanje. Če je čas, da se izpolni usoda, naj se izpolni in pogledal ji bom naravnost v lice; nisem bojazljivec, da bi bežal pred poslednjim trpljenjem; dovolj sem že nosil, zadel bom še to butaro ... Noge so se mi tresle, ko sem prestopil prag.