”Sedela sem za mizo in sem brala, to roko pa sem iztegnila preko stola; on je ležal na postelji in slišala sem, ko se je vzdignil; nenadoma me udari s palico, da semomahnila od strahu in od bolečine; on se je naslonil na vzglavje in se je smejal naglas ...“ Težke, kakor pijane so bile moje noge, ko sem stopil na ulico. Mračilo se je že; ko sem začutil v lica večerni hlad, sem se stresel, kakor ob grdem spominu ...