Videl sem ga ob oknu, ko je odbila polnoč in so sijale zvezde. je bil njen obraz, tako in lep kakor tvoj in še lepše nego tvoje so bile njene oči, kadar so sijale zvezde v njih. Komaj je zapihal jutranji veter, so legle dolge trepalnice na njena lica in trudno so zasople prsi; in komaj so utihnile ulice in je ugasnil večer, se je odgrnilo okno in zvezde so zasijale v vzdramljenih očeh.