Ko jo je položil na posteljo, je sedel ob njenem vzglavju, božal jo je po licih, po belih rokah, ki so ležale na odeji, in ona se je smehljala in je zaspala. Toda pomisli: ko se je vzbudila, je bila temna noč, in vse je bilo tiho v izbi; okno je bilo odprto in mesec je sijal v ravnih na posteljo. Ob oknu pa je bila senca, ki se ni genila.