Časih sem hudoben, odprem oči in zakličem v tistem trenotku, ko stoji med odprtimi durmi; takrat prebledí in se trese in lahko si mislite, da me ne pogleda zelo prijazno ... Zadnjič sem si kupil palico, dolgo, debelo palico, ki seže od postelje do duri; tako sedim v postelji in sesmejem in žugam s palico; ona kriči, joka, ne upa si proti durim in na tak prijeten način se igrava časih do pozne noči ... Tako je, gospod: moja žena je vlačuga!“