Moje noge so zdaj precej slabotne, zato ne morem venomer letati za njo. Komaj ležem, komaj zatisnem oči, že izgine, tako potihoma, narahlo, kakor tat. Jaz pa ne spim, slišim jo natanko; gre mimo postelje, postane in posluša, nato gre proti durim, pol ure pritiska na kljuko, zato da bi ne zahreščala, pol ure zaklepa duri.