Neke jeseni se je zaročila z adjunktom dr. Müllerjem. V sobi poleg Gradarjevega kabineta je vrvelo neprestano šumenje; ljudje so govorili z drugačnim, nenavadno važnim glasom; stari gospodinji je gorela v licih zadnja kaplja krví, in je oživela, kakor bi se bila prebudila ravnokar iz dolgoletnega spanja.