Nekoč o mraku se je dotaknil njene roke, in ona je naslonila glavo na njegovo desno ramo. Ali ta trenotek se mu je zdel tako smešen in brezmiseln, da je začutil v sebi nekak gnus in da se odtlej ni brigal ne za njene vodeno osladne poglede, ne za njene pritajene vzdihe. Pozneje je hodila mimo njega ledeno in ponosno in na njegove vljudne pozdrave ni trenila niti z očesom; njeno teló je venelo, in kosti so stopale iz ohlapelih lic ...