Tam kje v predmestju, v visoki zaduhli sobi leží izsesano teló pod odejami. Obraz je pôten in koščen; punčice so se skrile pod trepalnice in oči gledajo belo in ledeno. Da bi se nagnil nižje, slišal bi lahko, kakó se zbira v utrujenih prsih zadnji vzdih; atom zraka se druži k atomu, počasi in hropeče se plazi navzgor in razgrizena ustna se bolestno odpirajo ...