nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Njen grob, poved v sobesedilu:
Nisem je videl, ali spoznal sem jo takoj; sladka in topla je ležala drobna materina roka na moji rami. V tistem trenotku, v enem samem sem premeril pot, dolgo sedem dni hoda. Odprl sem železna vrata pokopališča, šel sem naravnost do križa, nato po peščeni stezi na levo, med tiste samotne, z visokim plevelom poraščene gomile.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani