nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Njen grob, poved v sobesedilu:
Takrat, ko sem vzdignil nogo, da bi stopil v noč, se je roka doteknila moje rame; čisto narahlo, komaj da sem jo čutil. Nisem je videl, ali spoznal sem jo takoj; sladka in topla je ležala drobna materina roka na moji rami. V tistem trenotku, v enem samem sem premeril pot, dolgo sedem dni hoda.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani