Pač si je časih kdo zaželel, da bi bil kos kruha malo večji, ali kako je bila ta želja ponižna, brezupna! Pač so sanjali nekateri o drugem življenju, o prijaznih izbicah, o belem kruhu, - toda sanjali so in kadar so se predramili ter zasekali v trdi ovsenjak, so se smejali svojim sanjam, so bili prepričani, da je tako prav in da ne more biti drugače! Pač so nekateri kričali ter govorili velike uporne besede, ali zdelo se jim je na tihem samim, da je to le komedija, da se velike uporne besede ne uresničijo nikoli in niso se ravnali po teh velikih upornih besedah, temveč vrnili so se v smradljive kolibe ter so tlačanili dalje!