Preklel sem v svojem srcu večnorazumni in neskončno dobrotni red stvarstva, ki nudi kreaturam zrak in vodo, šumenje gozdov in žuborenje studencev. Preklel sem tega večnorazumnega in neskončno dobrotnega reda služabnike, posvetne in neposvetne, kakor jih poznamo iz pisem in iz ustnega sporočila in ki imajo čudna in posvečena imena, ter sem se zapisal hudiču, da bi toliko lažje stregel poželjivosti in pohotnosti svojega srca. Prijeten vonj po vijolicah in ciklamnih je napolnil mojo siromašno kolibo, smrdečo prej po kvargljih in po slabem tobaku, in prikazal se je hudič.