Tam sem prebival, kadar se je vzbudilo staro poželenje po duhu sveže, razorane prsti, pokošene trave, po pesmih gozdne harfe, po soncu, ki sije na polju.
S sabo sem bil vzel svojo najlepšo ljubico, vitko, fino, drobno dekletce, takó drobno, da se je lahko skrila pod mojo suknjo. Če je razpletla lasé, so ji segali do nog in svétla polt se je lesketala izza pšeničnoplavega plašča, gledala so prsa, bleščeča in trda, kakor dvoje igračic iz porcelana.