- Takó se vedejo skromni, krščanski narodi, - gnusna golazen, ki ima vsakdo pravico, da jo strè s petó.“
Take in enake rečí mi je pripovedoval hudič, a kadar mi jih je pripovedoval, se je odprlo nad nebom še zmerom drugo nebó in v neizmernost so segale moje želje. *
Imel sem snežnobel dvorec daleč od mesta in od ljudí, pod milim nebom, sredi zelenih, za visokimi, tihimi gozdovi.