nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Na Drenovem, poved v sobesedilu:
Sama, zapuščena, zapuščena celo od njega, ki jo je edini ljubil. In ona sloni pri oknu in gleda tjà v temno daljavo, v mokri, megleni večer, ter posluša, če se ne bližajo odkod znani koraki, če ne prihaja on, da bi videl njeno od nesreče in bolesti upalo lice, da bi videl nedolžni obraz svojega otroka ... Ali vse je tiho, mračno, samo zdaj pa zdaj zapiha lahna sapa in težke deževne kaplje se vsujejo raz drevja na blatna tla, na tujo, mrzlo zemljo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani