Ko sem odprl duri, mi je bušil v obraz zaduhel zrak, težak in gost, da bi ga rezal z nožem. Za mizo je stal zaspani, idealni študent, oči rdeče, nabrekle žile na čelu. Vezal je dolgo napitnico, njegov glas je bil tenak in kričeč, kakor da bi drgnil z jeklom ob steklo.