Resnično bi jih ne bil gledal rad, in vendar me je jezilo, da jih je skrivala. Skriti bi bila morala tudi vse sledove, zakaj tako so mi tiste rdeče trepavice neprestano očitale: ”Glej, in ti niti ne prašaš!“ In celó lepa ni bila, kadar so se ji poznali na obrazu sledovi prejokane noči; ustnice so bile kakor zatekle in ves obraz je bil čudno otroški, tako preplašen in ubog.