In jaz poznam čisto navadne poštene ljudi, ki ne stoje niti višje niti nižje od mene: -- vtikajo se v vsako stvar in vsakdo se ozira nanje, povsod imajo uspeh; kakor se vidi, bi svet ne mogel hoditi brez njih svojo pot dalje.
Jasno je, da si nisem kriv sam svoje brezpomembnosti; usoda je odločila nad menoj.
A ko sem bil zapazil s strahom in grozo, kako globoko sem stal že ob prepadu popolne duševne smrti, tedaj sem se vzdramil in sklenil, da se borim proti nji s svojimi poslednjimi močmi.