”Izkušena je, osušila bi se rada, zato da bi ne bilo treba tega romanja v višave!“
Začela si je previdno in prav počasi otirati noge, izpirati lica; visela je na strmi, skoraj navpični rebri, držala pa se jetrdno, kajti noge so se v sončnem žarku kmalu posušile; krila so se luščila od telesa, razmajavala so se.