Ko se je bila druga muha razgledala po gladini in po obzorju, je ugledala prvo, ki je z obupno močjo, buljèč na strme, svetle pečine, veslala proti bregu. Tedaj se je s par krepkimi sunki nog in kril pognala do umirajoče ter jo potisnila vso nizdol; tako bi se mornar oklenil plavajočega hloda.
Prva se je branila samo trenotek; le enkrat se je mukoma zasuknila pod vodo, da je pogledala debela glava izpod neusmiljenega jahača; nato so se vse noge skrčile ter se tesno oprijele telesa.