Tako jo je metalo nazaj venomer: kadar je hotela počivati, jo je zanašalo dalje in dalje od brega. V obupnem strahu se je pognala naprej, voda se je vzburkala in nenadoma jo je močen val zalučil na suho; samo še zadnji dve nogi sta dolgi in tenki viseli v vodo. Z vso silo, ki jo daje upanje, se je muha vzdignila; glava z ogromnimi očmi je klonila čisto k tlom; nogé so tavaje iskale opore, plezale so počasi, korak za korakom po gladki strmini; poizkusila je časih, da bi si pomagala s krili, toda mokra in mrtva so se tesno oprijemala drobnega telesa.