nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Moj prvi pogled na morje, poved v sobesedilu:
Kakor daleč oko seže, zibljejo se valovi v solnčnem svitu, manjši, vedno manjši - kakor bi se v morje potapljale zlate školjke in se prikazovale. In kako veličastno pada solnce: daleč razliva po nebu in po vrhovih gora poslednje, slabe, rdeče, žarke. Nebo ni več višnjevo: blišči se, da le težko gledam.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani