Na predvečer poslednjega dne sem sedel ob oknu ter bral še enkrat tisto lepo poglavje v ”Desetem bratu“, kjer junak mladenič, poln upanja, pričakovanja in tihe bojazni skozi senčni gaj proti novemu, neznanemu domovanju. Pot se mi je zdela podobna tisti, ki se vije z Vrhnike proti bistriškemu gradu. Položil sem knjigo na okno, ves truden od nemira, bolan od pričakovanja.