Vse do zadnjih dni mi je bila moja selitev v Ljubljano kakor bajka, ki se bo nazadnje zares dopolnila, ali šele tam nekdaj v daljni večnosti, komaj upanju in strahu dosegljivi. Tudi pozneje se mi je še mnogokdaj primerilo, da se mi je zdela stvar, ki je trdo posegla v moje življenje, toliko bolj daljna, kolikor imenitnejša in kolikor bližja je bila, dokler ni stala v vsi svoji strahoti tik pred menoj presenečenim.