Nisem vedel, kam in kaj da bi; zunaj je deževalo; zalotil sem se ob neprijetnem občutku, da mi je zoprn tisti tihi človek, ki leži na postelji in je čisto mrtev, pa še zmerom gospodari v hiši, sega v misli in v sanje same s koščenimi prsti.
Prav tiste dni sem imel sila težko in imenitno opravilo. Oj angeli in sveti posli božji - tiste dni, ko je sedela smrt za pečjo, so udarila nebesa pečat na tega mojega življenja žalostno pismo!