Pod klancem sem se zaobrnil sunkoma. Tam je stalo drobno dekletce v kratkem pisanem krilu; gledalo je modro prédse, z obema tenkima rokama je držala datelj, en sam datelj; mesó je bilo rumeno in sočno kakor med, kazalo se je dolgo, belo, navzdolž precepljeno jedro.
”Dajte mi dateljnov!“ sem ukazal pred štantom in sem trepetal v omotici.