Stala je počez v kotu in ni bila tesno prislonjena ob zid, tako da bi človek, če bi se ”napravil majhnega“, zlezel za njo; s težavo res, ali zlezel bi. Jaz pa sem bil droban, da sem komaj razločil svojo senco.
Sestra je ostala na zapečku ter je gledala s sklonjeno glavo in stisnjenimi ustnicami, roke uprte ob kolena.