Bali smo se nadučitelja. Visok in rejen je bil, zelo gosposki oblečen, često belih, testenih lic, na mehkem nosu zlate naočnike; najbolj strašen pa je bil glas njegov: sladek je bil, spolzek in mil, človeku pa so se kolena pod vsako besedo.
Ko sem stal pred njim, me je premeril mirno in mrzlo izpod naočnikov ter je izpregovoril s tistim glasom: