Ali tudi v podobe so bili že ljudje zaljubljeni ... z vso močjo, do pore ljubosumnosti. Če bi torej jaz prisluškaval pred zaklenjenimi durmi, če bi ob nenavadni uri prišel iz pisarne, stopil po prstih v salon, iz salona v spalnico, ali če bi naskrivaj gledal skozi okno, kdo se izprehaja ob večernih urah po tej nepriljudni cesti - kdo bi mi zameril? Vsega tega nisem storil ... le časih sem takole malopogledal na oči, na obraz ... premeril ter postavil na svoje mesto besedo, ki je mimogrede in ponevedoma kanila iz ust ... saj to ni prepovedano, kaj ?“