Govoril ni več tako naglas, kakor na cesti, ali šepetal je cmokaje, sikaje in sopihaje, da so ljudje mršili obrvi ter pokašljevali.
Hodila sva počasi iz izbe v izbo, on je kazal sem, kazal tja s svojo dolgo, koščeno roko. Videl nisem ničesar nego okvirje, barvo, luč in par širokih ženskih klobukov.