nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Mladost/Črtice 1911-1913, poved v sobesedilu:
Skrbljivo, skoraj strahoma je merit in ugibal, kako bi vodil roko, da bi ustvarila podobo, ob kateri najpozneje občutil vso tisto sladkost, kakor jo je občutil v trenotku, ko je bil prvikrat z radostnim začudenjem ugledal to lepoto. Tedaj ni bilo zanj na svetu ničesar več; ne gladu, ne utrujenosti, ne sovražnih ljudi, ne dni, polnih ponižanja, ne zaduhlih sanj. Ničesar ni bilo več, bil je samo še nebeški žar, ki se je z belega kmetskega doma izlival v njegovo dušo ter jo polnil do vrha z nepopisno, bolestno srečo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani