Voda je bila mirna, kakor učarana v prozoren kamen; vrbe se niso genile, strmele so molče v svojo podobo, črno v zelenem ogledalu; in nobeden žarek sonca ni segel v globel.
Tam zadaj, kakor v velikem oknu, se je svetilo Zapolje v poldanskem blesku. V farni cerkvi je zazvonilo in zamolkla, poludušena pesem je odmevala od sivih sten; tišine ni vzdramila.