Ob visoki steni se je vila steza, lesena brv je bila položena čez vodo; v kamen je bila zasekana klop.
je sedel in tišina je bila še globlja, ko tudi svojih korakov ni več čul na pesku. Voda je bila mirna, kakor učarana v prozoren kamen; vrbe se niso genile, strmele so molče v svojo podobo, črno v zelenem ogledalu; in nobeden žarek sonca ni segel v globel.